NATAŠA
POTPARA



GEŠTALT
PSIHOTERAPIJA




PSIHOTERAPIJA

Kaj je psihoterapija?

Če besedo dobesedno prevedemo iz grščine, pomeni »zdravljenje duše«. Občutek polnosti ali praznine izvira iz našega odnosa do sebe in soljudi, iz občutka naše povezanosti z drugimi ali odtujenosti od njih. Namen sodobne psihoterapije je zato boljše spoznavanje sebe, kot posledica tega pa učinkovitejše premagovanje različnih težav ter iskanje poti do kvalitetnejših odnosov in bolj izpolnjujočega življenja.

Kakšna je razlika med psihiatrom in psihoterapevtom?

Psihiater je zdravnik. Praviloma pomaga s predpisovanjem zdravil. Obisk psihiatra je priporočen v nujnih primerih, ko je zaradi klientovega psihičnega stanja ovirano njegovo delovanje ali je ogroženo njegovo življenje oziroma življenje soljudi.
Psihoterapevt je usposobljen za poseben način pogovora, ki klientu nudi pomoč pri ozaveščanju vedenjskih vzorcev, ki vodijo k manj primernim načinom spoprijemanja s težavami ter krepitvi njegovih notranjih virov moči (stik s svojimi potrebami, sprejemanje sebe takšnega, kot je, samospoštovanje,…).

Kaj lahko pričakujem od srečanj z geštalt terapevtom?

Geštalt terapevt je usposobljen, da s pomočjo kontakta, dialoga in odnosa, ki ga razvije s klientom, le-ta spozna sebe, se zave sebe in načinov, na katere sooblikuje odnose z drugimi ljudmi ter s tem poveča možnosti izbire in odgovornosti do tega, kako doživlja svoje življenje »tukaj in zdaj«. Splošna navodila ali recepti za življenje ne obstajajo, je le posameznik, ki nosi rešitve zase v sebi, le da do njih ne more sam.

Eden od osnovnih ciljev geštalt terapije je kvaliteta zavedanja, ki klientu odpira možnost izbire in s tem prevzemanja odgovornosti za oblikovanje lastnega življenja. Za geštalt terapevta je najbolj relevantno vprašanje, kaj in na kakšen način lahko preko lastnega zavedanja spozna oz. uvidi klient sam. Geštalt terapevt zato ne prevzema vloge eksperta za klientovo doživljanje in njegove življenjske odločitve. Bolj kot njegove interpretacije ga zanima klientovo lastno doživljanje. Njegova vloga eksperta je predvsem v oblikovanju terapije na način, ki klientu omogoča, da sam postaja vse bolj avtonomen ekspert za svojo lasten obstoj. V praksi to pomeni, da terapevt s klientom raziskuje njegovo doživljanje, mu pomaga, da ozavesti lastne potrebe in občutke, sprejema svoje lastne odločitve, razvija sposobnost globljega razumevanja sebe in okolja ter odkriva nove, drugačne in bolj zadovoljive možnosti reševanja svojih težav.

Področja obravnave

  • premagovanje različnih težav in čustvenih stisk
    • težave v medosebnih odnosih
    • težave v komunikaciji
    • težave z izražanjem čustev
    • izguba življenjskega smisla in depresivnost
    • težave s spanjem
    • slaba samopodoba
    • različni strahovi, tesnobe, napadi panike…
  • predelovanje travmatičnih doživetij
    • zlorabe
    • nasilje
    • izgube…
  • predelovanje nedokončanih zadev iz preteklosti, ki hromijo zadovoljno življenje v sedanjosti
  • osebna rast, izboljšanje samopodobe
  • obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti pri delu
  • telesne težave, ki nimajo organskega vzroka
  • druge težave, pri katerih si ne moremo pomagati sami.

Trajanje psihoterapevtskega srečanja

Individualno in partnersko srečanje trajata 60 minut.

Običajno se srečanja odvijajo enkrat tedensko ob istem času, o katerem se terapevt in klient skupaj dogovorita. Prvih 2 do 4 srečanj je namenjeno raziskovanju, ali je ta oblika terapije klientu v pomoč in na kakšen način bo zanj uporabna. Po tem času se terapevt in klient dogovorita o podrobnostih nadaljnjih srečanj, v kolikor je klient ugotovil, da mu oblika terapije ustreza.